Kako so povezana socialna omrežja in zajem prostorskih podatkov?

V zadnjih nekaj letih smo uporabniki medmrežja postali del internetnih socialnih omrežij. Če so se do nedavnega tisti vztrajni še upirali facebooku, jih je v omrežje verjetno pahnil Google+. V slovenskem okolju twitter še ni tako množično uporabljen, se je pa izoblikovala t.i. twitter-scena med krogom uporabnikov, ki se povečuje. Mnoga podjetja so spoznala, da so socialna omrežja zelo koristna za 'biznis', za boljšo prepoznavnost, za povečevanje obiskov na matičnih spletnih straneh in s tem boljšo prodajanost izdelkov ali storitev.

Na socialnih omrežjih zelo radi objavljamo, kje smo, kaj vidimo in to je najlažje povedati s fotografijo, ki nosi oba podatka. Slika nam pokaže kaj, podatek o geolokaciji pa odgovori na vprašanje kje. Novejše naprave, s katerimi fotografiramo (digitalni fotoaparati, mobilnimi telefoni), v metapodatek slike zapišejo tudi geografske koordinate, ki jih pridobijo s pomočjo lastnega GPS sprejemnika, GPS signala ali na podlagi najbližjih WLAN točk. Kako natančne so tako pridobljene koordinate bi iz geodetskega stališča težko rekla, so pa dovolj natančne za namen uporabe, t.j. pokazati lokacijo na približno 10 m natančno.

Zgoraj opisana storitev dodajanja prostorske informacije se imenuje 'storitev vezana na prostor', splošno znana kot LBS (Location Based Service).

Definicija: Location Based Services (LBS) so orodja mobilnih naprav, ki izkoriščajo informacijo o geografskem položaju naprave. (Wikipedia, 2011)

Množična uporaba naprav z geolokacijsko sposobnostjo, dostopom do interneta in uporabo socialnih omrežij tako omogoča najbolj ažuren zajem podatkov, ki jih ustvarjamo s svojimi mobilnimi telefoni, tabličnimi računalniki in fotoaparati. Stroški zajema so nizki, vendar je vprašljiva verodostojnost in kakovost podatkov. 

Spodaj je opisan primer storitve LBS:

~ twitter

 Funkcija 'tweet with your location' uporabnikom omogoča dodajanje informacije o geolokaciji nastanka tweeta (http://support.twitter.com/articles/78525-about-the-tweet-location-feature). Dve možnosti sporočanja položaja:

- z geografskimi koordinatami (širina, dolžina)

- z imenom naselja, območja.

  

http://globaltweets.com/

V kartografiji se zgornja karta (zemljevid) imenu kolaborativna karta. Kolaborativno kartiranje je združevanje spletnih kart in uporabniško ustvarjenih vsebin posameznikov ali skupin. Ločimo dva načina kolaborativnega kartiranja: na sami karti (skupna podlaga) in na posameznih slojih karte. (Wikipedia, 2011) Značilnost kolaborativnih kart so podatkovni sloji, zajeti s tehniko VGI (Volunteered Geographic Information) z mobilnimi telefoni, digitalnimi fotoaparati ali tabličnimi računalniki, ki beležijo tudi trenutni položaj. Z ustvaritvijo besedila, fotografije ali video-posnetka z dodano prostorsko informacijo, smo vede ali nevede zajeli prostorski podatek, ki lahko služi kot podatkovni vir za zajem ali kontrolo.


Menim, da postajamo ljudje s svojimi mobilnimi multifunkcionalnimi napravicami najboljši, najbolj ažuren in finančno najbolj ugoden senzor zajema prostorskih podatkov. Tovrstni podatki so koristni predvsem v primeru naravnih nesreč in ekstremnih pojavov, ko potrebujemo za zaščito in reševanje čim bolj ažurne karte, ki prikazujejo dejansko stanje na terenu. Tovrstne karte se izdelujejo iz satelitskih posnetkov, a je njihova obdelava mnogokrat prepočasna, ob preletu satelita je lahko prisotna oblačnost,.. Ljudje pa smo vedno radovedni, radi delimo svoja opažanja in stanje vidimo od blizu. Torej ni razloga, da ne bi LBS podatkov začeli uporabljati tudi v kartografiji.


Ste danes že 'šerali' kakšno fotko zaledene reke ali jezera?